DANIJELI CUFER

1

NAZAJ - BACK

Dvajset let je Dani, kar spoznala,

slucajno sva se v neki ostariji,

prijateljica tvoja v histeriji

obema tujka je tedaj postala.

Prijatelju se danes pravim hvala,

da me z najlepso je tedaj seznanil

ceprav le svoje interese branil,

je nevede, da bova par postala.

Gledali smo neke stare slike,

romantike, izletov in pa cvetja,

kolegica pa bla je brez omike..

Nihce ni vedel, za ta dozivetja,

za sreco, sanje, skrivne vse dotike

Avgusta sva se bil je cas poletja

2

Avgusta sva se bil je cas poletja

na Riklijevi veckrat srecevala

zvecer sva v pivnici obedovala

si govorila svoja dozivetja.

Z besedami sem slikal sopke cvetja,

otroke, ki jih bo prihodnost dala

obljube in prisege, da ostala

za vedno skupaj, prstane si dala.

Ko pa stanodajalka je zaspala

prikradla sva se tiho, razziveta

in strasno se ljubezni vsa predala.

Vsaka pesem je morda izpeta

a zgodba najina bo le ostala.

Nocilo se je ,ko si vsa razvneta

3.

Nocilo se je, ko si vsa razvneta

prijela me pod roko in odsla si

z menoj na drugo stran gora ti

v mesto kjer se zdaj le  rja razcveta.

V mesto, tistih dni simbol poleta

prihodnosti, zdaj pa ga drugi casi,

ljudje so isti, misli in oglasi

pocasi brisejo s strani planeta.

Pomladi sva v Planici se ljubila

poleti pa na morje se podala,

res drug sva v drugega se zaljubila.

Edino srecna zase sva ostala

za druge nisva se prav nic menila,

iskrecih si oci poljub mi  dala.

4.

Iskrecih si oci poljub mi dala

o draga deklica, Danjiela mila

takrat se zdelo je, nobena sila

prisege pac nikdar ne bo preklala.

Za Novo leto prstan si mi dala

zajadrala v zivljenje brez krmila,

ljubezen prava naju je vodila

prihodnosti se nisva prav nic bala.

Naslednje leto moral sem k soldatom

domaca dalec ostala je "obala",

le pisma so bila spomin na dom.

Vse leto draga zvesta si ostala,

na obisk prisla si v moj vojaski dom.

Je dan bil vroc in noc carobno zala.

5.

Je dan bil vroc in noc carobno zala,

na otocku, kjer konca se reka Sava

saj barva vode in neba je plava

za te trenutke le beseda hvala.

Sprehajalaja sva  se tam med salasi,

po njih Balasevic v pesmih tava,

in Momo Kapor s tem se poigrava,

ko v Adi premisljuje kdo so nasi.

Popoldan sla sva v mesto in gostilne

in pozabila sva, da brez imetja

gradiva stvarnost in pa zelje silne.

Dokopati se moras  do imetja,

da ne kratijo te banalnosti obilne

Enkratna je priloznost dozivetja

6.

Enkratna je priloznost dozivetja,

ko najdeta se prava dva cloveka

ljubezni je beseda le opeka,

ki bo zgradila hiso polno cvetja.

Se se spominjas Dani  tistga petja

okornih rim in starega izreka

da prida tisti ni, ki opoteka

se k deklici od Pusta do poletja.

Tak nisem bil, ceprav so mi kompleksi

grozili z smrtno groznjo prezivetja

a zate to so bli le pivski "eksi"

Zdaj misel nate topla je brez gretja

ce le pomislim, oh kako si seksi,

Ljubezni car in v roki sopek cvetja

7.

Ljubezni car in v roki sopek cvetja

drzala si takrat ko sva podala

od maticarja, v Gorje da bi dala

se oce , mama kaksen kos imetja.

je mama dala osnovo prezivetja,

ocetovo srce pa blo je skala

in sreca najina mu ni pregnala

ne crnih misli, tolarja imetja.

A kdor je srecen temu sonce sije

tud takrat, ko ni kaj prida bala

in njemu tuje vse so razprtije.

Objeta sva romanticno obstala,

pod mostom bucno Radovna se vije,

le Luna je nad krosnjami sijala

8.

Le Luna je nad krosnjami sijala

to noc in potlej marsisekatero

v zivljenje, manj v ljubezen, mocno vero,

si vse do danes draga obdrzala.

Obupu nisi  nikdar se predala,

vedno si poznala pravo mero,

in ni ti mar bilo tud za zamero,

samo da sebi zvesta si ostala.

Se danes mi je zal za tiste dni

in v srcu se ostaja rahla nada,

da to ni obracun do vecnosti.

Bilo tako je, ko bila sva mlada,

objet tesno sem zrl ti v oci

In cutil sem, da res imas me rada

9.

In cutil sem, da res imas me rada,

da si v ljubezni, nezno prebujena

saj tvoja gola koza je svilena

bila le moja radost in naslada.

Bila pa tudi grda je razvada

da nisem cenil tvojega imena

in tudi nisem razumel pomena

besed, ki tepec skoraj jih obvlada.

Tako, ko sem zvecer kraj tebe legel

pogosto sem potiho mrscil celo,

kaj je narobe pa tud nisem vedel.

Tako sem veckrat gledal le debelo,

ko v zelji ustreci, nisem ti ustregel.

Ceprav mladost je tvoja neveselo

10.

Cepravc mladost je tvoja neveselo

zarezala v srce globoke rane

in brazgotina dolgo se ostane

kot crke v lubje vrezane debelo.

Ceprav kot pravis tebi se je zdelo,

da to te danes prav nic vec ne gane

a v podzavesti ostale so podgane,

spominov slabih celo je krdelo.

Ko se prijateljstvo zares razvije

telesni stik ni prava vec pregrada,

da dvoje src se zopet v eno zlije.

Omet sovrastava mislim, da odpada

ceprav ostale so se drobnarije

Usodi in pa sreci slaba nada.

11.

Usodi in pa sreci slaba nada

iskati je le slabo v cloveku,

prevec gorja bilo je ze v tem veku,

ko cas v tisocletje novo pada.

Glavno je, da imela sva se rada

zato glej svetle tocke v tem poteku,

na koncu naj ostane kot v izreku

vse lepo kot spomladi trava mlada.

Saj ranjeno srce prijaznost prosi

ze veckrat me je pravzares imelo,

da bi hodila po poletni rosi.

Se v spanju zbujam, kot da se mi zdelo,

da srecen bil sem in zato ti nosi

Fant tvoj nekdanji cvetje neveselo

12.

Fant tvoj nekdanji cvetje neveselo,

ti nosi v upu, da spet razvedrilo

se tvoje bo oblicje, razkadilo

sovrastvo se in spet zravnalo celo.

Ce bil bi Bog poslal bi ti cebelo

iz "cipov" narejeno, da razkrilo

bi to skrivnost kaj se je dogodilo,

da ti zdaj vidis vse le crnobelo.

Tako ne vem kaj sploh o meni menis

in tud zakaj me nimas nic vec rada

in silno hitro nad menoj popenis.

Iz casov, ko se punca bla si mlada

cvetove in besede lepe cenis,

Edino to vem, da imas se rada.

13.

Edino to vem, da imas se rada,

ko dam ti kaksno rozo in molcim,

ce je kaj vec pa, da ti ze tezim

in koj med nama zraste spet pregrada.

In koj v meglo izgine vsa naslada

in ze se zdi mi, da ze spet gresim

ko spet si pridobiti te zelim,

To je samo predpostavka,( zaradi rime) ne pa empiricno dognano dejstvo!

kaj morem, ce imas pa druzga rada.

Tako na intuicijo zanasam

se cesto, tud ce motim se debelo

a bolecine lazje vsaj prenasam.

V ljubezni bo zivljenje prezivelo

zato ti Dani cvetje rad prinasam,

Rad nosim v upu, da bo spet vzcvetelo

14.

Rad nosim v upu, da bo spet vzcvetelo

nekdanje vzdusje, ki bilo med nama

vsaj upam, da to prazna ni omama,

in to pomlad bo v soncen dan vzbrstelo.

Res srcno upam, do bi spet vzkipelo

nekdanje custvo in bi nic vec sama

ne plula po viharjih tud ce dama

res prava si in zmores tezko delo.

Posoda upanja je vse bolj plitka

otroka najina sta se ostala

trdna vez in nasa rdeca nitka.

Ze dolgo je, ko si poljub mi dala,

zaspala po  ljubezni od uzitka

Dvajset let je Dani, kar spoznala.

Dvajset let je Dani, kar  spoznala,

MAGISTRALE

Avgusta sva se, bil je cas poletja,

Nocilo se je , ko si vsa razvneta,

Iskrecih ti oci poljub mi dala.

Je dan bil lep in noc carobno zala

Enkratna je priloznost dozivetja,

Ljubezni car, in v roki sopek cvetja,

Le Luna je nad krosnjami sijala.

In cutil sem, da res imas me rada.

Ceprav mladost je tvoja neveselo

Usodi in pa sreci slaba nada.

Fant tvoj nekdanji cvetje ovenelo,

Edino to vem, da imas se rada

Rad nosim v upu, da bo spet vzcvetelo.

MAGISTRALE - DANIJELLI  CUFER

NAZAJ BACK